74
SLO
Slika 20: ni zaznavanja utripa (E) pri merjenju rekreacijskega utripa
Slika 21: ni funkcije rekreacijskega utripa (E)
Opomba:
Če ni prikazana vrednost utripa, se funkcija rekreacijskega utripa ne iz-
vede.
9.0 Splošno
Izračun hitrosti
Pri sobnem kolesu, Racer, Crossbike:
60 vrtljajev pedala je hitrost 21,3 km/h.
Pri ergometrih:
60 vrtljajev pedala je hitrost 9,5 km/h.
Izračun kilojoulov
Izračun temelji na srednji stopnji obremenitve in se spremeni le z odsto-
panji frekvence stopanja na pedale.
S športno-medicinskega vidika pride pri kolesarjenju do naslednje porabe
energije: 1 ura kolesarjenja pri 24 km/h porabi 1680 kJ – v 1 kilometru
porabite 70 kilojoulov.
Pri vadbi z ergometrom porabite naslednjo energijo: 1 ura na ergometru
pri 9,5 km/h porabi 3344 kJ – v 1 kilometru porabite 352 kilojoulov.
Izračun fitnes ocene
Računalnik izračuna in oceni razliko med obremenitvenim utripom in re-
kreacijskim utripom in iz tega izračuna »fitnes oceno« po naslednji formuli:
Ocena ( F ) = 6 —
(
10 x ( P1 — P2 )
)
2
P1
P1 = utrip pod obremenitvijo P2 = utrip med počitkom
Ocena 1 = zelo dobro Ocena 6 = nezadostno
Primerjava utripa med obremenitvijo/počitkom je preprosta in hitra
možnost kontrole telesnega fitnesa. Ocena fitnesa je orientacijska vrednost
za zmožnost okrevanja po telesnih obremenitvah. Preden boste pritisnili na
tipko za rekreacijski utrip in ugotovili vašo fitnes oceno, morate dalj časa,
najmanj 10 minut, vaditi v vašem območju obremenitve. Pri redni vadbi
srce-krvni obtok boste ugotovili, da se vaša »fitnes ocena« izboljšuje.
Izračun povprečne vrednosti
Za izračun povprečne vrednosti hitrosti, vrtljajev pedala in utripa, se upošte-
vajo vsi vadbeni intervali, dokler ni bila izvršena funkcija »Reset« ali se ne
pokaže prikaz »Temperatura«.
Napotki za merjenje srčnega utripa
Izračun srčnega utripa se začne, ko srce v prikazu utripa v taktu vašega
srčnega utripa.
Z utripom na roki (ni ga pri modelih Racer in Crossbike)
Po pritisku tipke Recovery hitro objemite senzorje za merjenje utripa na
roki, sicer bo merjenje utripa prekinjeno.
Preprečite motilne impulze.
Napetost, ki jo ustvari srce s krčenjem, se izmeri z ročnim senzorjem in ov-
rednoti s pomočjo elektronike.
• Kontaktne površine objemite vedno z obema rokama.
• Preprečite sunkovito objemanje
• Roke držite mirno in preprečite krčenje ali drgnjenje na kontaktnih
površinah.
Z ušesno sponko
Senzor utripa deluje z infrardečo svetlobo in meri spremembe prepustnosti
svetlobe vaše kože, ki jo povzroča vaš utrip. Preden boste senzor utripa pri-
peli na mečico ušesa, jo močno zdrgnite 10 krat, da bi povečali prekrvlje-
nost
Preprečite motilne impulze.
• Ušesno sponko skrbno pripnite na vašo ušesno mečico in poiščite na-
jugodnejšo točko za zajem signala (simbol srca začne utripati brez
prekinitve)
• Ne vadite neposredno pod močnim sevanjem svetlobe, npr. neonsko
svetlobo, halogensko svetlobo, žarometom, sončnimi žarki.
• Popolnoma preprečite tresenje in majavost ušesnega senzorja, vključno
s kablom. Kabel vedno pritrdite v svoja oblačila s pomočjo sponk, ali
še bolje – pritrdite ga na čelni trak.
S prsnim trakom
Upoštevajte pripadajoča navodila.
Motnje v prikazu srčnega utripa
Preverite napetost baterij elektronike in prsnega pasu.
Motnje pri vadbenem računalniku
Zapišite si stanje kilometrov. Če se vadbeni računalnik obnaša nenavadno,
odstranite baterije, preverite napetost baterij in vstavite nove. Pri menjavi
baterij se izbrišejo skupni kilometri.
10. Navodila za trening
Za vašo varnost
■ Pred začetkom vadbe se posvetujte z osebnim zdravnikom, ali vaše
zdravje omogoča vadbo s to napravo. Zdravniški izvidi naj bodo os-
nova za sestavljanje vašega programa vadbe. Napačna ali prekomerna
vadba je lahko škodljiva za zdravje. To sobno kolo je narejeno posebej
za prostočasne športnike.
Zelo je primerno za vadbo srca-srčnega obtoka.
Vadbo sestavite metodično po načelih vzdržljivostne vadbe. S tem bodo
povzročene predvsem spremembe in prilagoditve pri sistemu srce-krvni
obtok. Sem štejejo znižanje utripa med odmorom in utripa med obreme-
nitvijo.
Tako ima srce več časa, da napolni srčne prekate in za prekrvitev srčnih
mišic (prek koronarnih arterij). Nadalje se poveča globina vdiha in količina
zraka, ki jo lahko vdihate (vitalna zmogljivost). Ostale pozitivne spremembe
se dogajajo v sistemu presnove. Da bi dosegli te pozitivne spremembe,
morate vadbo načrtovati po določenih smernicah.
O intenzivnosti vadbe
Intenzivnost se pri vadbi s sobnim kolesom uravnava po eni strani s frek-
venco stopanja na pedale in po drugi strani prek upora stopanja na pedale.
Upor stopanja na pedale določa tisti, ki vadi in sicer z nastavitvijo moči na
krmilnem drogu. Nenehno morate paziti, da je pretiravate glede intenziv-
nosti in preprečite preobremenitve. Napačna ali prekomerna vadba je
lahko škodljiva za zdravje.
Zato med vadbo nenehno preverjajte na podlagi frekvence utripa, ali ste
pravilno določiti intenzivnost vadbe. Osnovno pravilo za primerno frek-
venco utripa je:
180 manj starost
Iz tega sledi, da naj npr. 50 let stara oseba oblikuje vzdržljivostno vadbo
s frekvenco utripa 130.
Številni priznani športni zdravniki so kot ugodna ocenili priporočila za
vadbo na podlagi teh izračunov. Po njih morate frekvenco stopanja in upor
stopanja pri vadbi določiti tako, da dosežete vašo optimalno frekvenco
utripa v skladu z zgoraj zapisanim osnovnim pravilom.
Ta priporočila zadevajo le zdrave osebe in ne veljajo za bolnike s težavami
srca in srčnega obtoka!
O obsegu obremenitve
Začetnik stopnjuje obseg obremenitve vadbe le postopoma.
Prve vadbene enote naj bodo relativno kratke in zgrajene po intervalih.
Športni zdravniki menijo, da so kot pozitivne za fitnes primerni naslednji
faktorji obremenitve:
Začetniki naj ne začenjajo z vadbenimi enotami 30-60 minut.
Vadba začetnikov je lahko v prvih 4 tednih koncipiran na naslednji
način:
Pogostost treninga Trajanje treninga
dnevno 10 min
2–3 x tedensko 20 – 30 min
1–2 x tedensko 30 – 60 min
